:: wikimiki.org ::
| Mornariška Pehota |
Mornariška pehotaMornariška pehota je vojaški strokovni izraz, ki označuje del vojne mornarice; v nekaterih državah pa mornariška pehota predstavlja samostojno vejo oboroženih sil. Kot že samo ime pove, je mornariška pehota sestavljena iz vojakov oz. mornarjev - marincev, ki so izurjeni za bojevanje na ladjah ter izvajanje izkrcevalnih operacij.
Zgodovina
Zametki mornariške pehote segajo v antiko, ko so na rimskih ladjah imeli posebno izurjene mornarje, ki so med pomorskim bojem zavzeli sovražnikovo plovilo. To so storili tako, da sta se ladji bočno približali, nakar je rimska ladja spustila napravo, imenovano "krokar" (leseni mostič, ki je imel na drugem koncu železno konico, ki se je zarila v palubo ladje in tako držala ladji skupaj), nato so ti mornarji stekli čez most in zavzeli ladjo.
Sprva je bila tako mornariška pehota namenjena le za sodelovanje pri zavzemanju sovražnikove in obrambi lastne ter za straženje ladje v pristanišču. Njen pomen se je bistveno povečal, ko so jo začeli uporabljati kot glavnino izkrcevalnih sil, ki se je lahko izkrcala daleč v sovražnikovem zaledju.
Največji pomen je mornariška pehota dobila med drugo svetovno vojno, ko je korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike nosil glavnino bojevanja na pacifiški fronti.
Organizacija mornariške pehote
Večina sodobnih mornariških pehot je organiziranih po principu korpusa in ne kot samostojne službe. Ti korpusi pa lahko večkrat presegajo običajno sestavo pehotnega korpusa (npr. KMP ZDA po moči bolje ustreza armadi, seveda v popolni mobilizaciji).
Oborožitev in oprema
Najpomembnejše mornariške pehote
- Francija - Francoski marinci
- Italija - Polk San Marco
- Japonska - Japonski marinci (1928-1945)
- Koreja - Korpus mornariške pehote Republike Koreje
- Kitajska - Korpus mornariške pehote Ljudske osvobodilne armade
- Nizozemska - Kraljevi nizozemski Korpus mornariške pehote (10. december 1665)
- Rusija - Ruska pomorska pehota
- Španija - Španska mornariška pehota (najstarejša mornariška pehota na svetu, ustanovljena leta 1533)
- Tajska - Kraljevi tajski Korpus mornariške pehote
- Tajvan - Korpus mornariške pehote Republike Kitajske
- ZDA - Kolonialni marinci (10. november 1775), Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike
- Združeno kraljestvo - Korpus kolonialnih marincev (1840.), Kraljevi marinci (1664)
- ZSSR - Sovjetska pomorska pehota
Glej tudi
- Vesoljski marinci
- Kolonialni marinci Združenih držav
- Marinci federacije
Kategorija:Oborožene sile
Kategorija:Vojna mornarica
-
Vojaštvo
Vojaštvo je zelo splošen in širok pojem, ki pokriva veliko različnih področij, ki se nanašajo na vojsko, obrambo, oborožene sile,...
Glej tudi
- varnostne sile
- paravojaštvo
- policija
-
Vojaška terminologijaVojáška terminologíja ali vojáško izrazoslóvje je teoretična vojaška veda, ki se ukvarja z vojaškimi termini.
Glavni namen vojaške terminologije je tvorjenje, razlaga in prevajanje tujih vojaških strokovnih izrazov (terminov) za potrebe lastnih oboroženih sil.
Glej tudi
- seznam vojaških kratic
- seznam vojaških izrazov
- izrazoslovje (terminologija),
- vojaški slovar,
- vojaška enciklopedija
Kategorija:Vojaštvo
Kategorija:Vojaške vede
-
Vojna mornaricaVojna mornarica (VM; tudi pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Vojna mornarica je namenjena pomorskemu bojevanju, izvajanju vojaških nalog na celinskih vodah (rekah in jezerih) in obrambi obalnega pasu.
Delitev VM
Klasična razdelitev VM:
- gladinska vojaška plovila,
- podmorniška flota,
- vojno letalstvo vojne mornarice,
- obalna obramba in
- specialne sile (npr. SEAL).
Glej tudi
- vojne ladje, vojaške podmornice
- seznam vojnih mornaric, seznam bivših vojnih mornaric
Kategorija:Veje oboroženih sil
-
-
Kategorija:Pomorstvo
ja:海軍
DržavaDržáva je geografsko področje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom. Nekaterim državam, kot so Slovenija, Francija in Izrael, rečemo nacionalne države, ker v njih prevladuje en narod. Druge države, kot so Švica, Španija in Združeno kraljestvo, so večnacionalne države, ker se prebivalstvo deli na več narodov. Kljub temu se nekatere od njih imajo za nacionalne države.
Včasih se tudi upravni deli držav z določeno kulturo ali zgodovino imenujejo »dežele« ali »države«; tako se, denimo, imenujejo sestavne enote ZDA ali Anglija, Škotska in Wales v Združenem kraljestvu, čeprav so to praktično sestavni deli (mednarodno priznane) večje države.
Vrste držav
- vazalna država
- križarska država
Glej tudi
- države sveta
- propadle države sveta
- izmišljena država
-
ja:国
simple:Country
zh-cn:国家
zh-tw:國家
ImeImé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje. Imena lahko označujejo razred ali kategorijo stvari ali ene stvari, samostojno ali znotraj dane miselne zveze (koncepta). Ime za določenega posameznega človeka ali večih osebnosti je lastno ime. Lastno ime človeka je osebno ime ali antroponim. Druge samostalnike včasih ohlapno imenujemo imena, starejše ime, sedaj opuščeno zanje je splošno ime.
Znanstvena veda, ki se ukvarja z imeni je imenoslovje, oziroma onomastika. Lastna imena kraja ali drugih zemljepisnih delov zemeljskega površja so toponimi, krajevna imena, oziroma zemljepisna imena. Z njimi se ukvarja toponomastika.
Kategorija:Imena
ja:名前
simple:Name
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Zgodovina
V starem in srednjem veku je pehota predstavljala glavno oboroženo silo, toda z napredkom vojaške tehnike v novem veku postaja pehota vse bolj ranljiv del in potrebuje podporo drugih rodov kopenske vojske (predvsem artilerijskih enot, oklepnih enot) in drugih vej oboroženih sil.
Delitev/specializacija pehote
- klasične pehotne enote
- težka pehota (zastarel izraz)
- lahka pehota
- padalski lovci
- konjeniške enote
- kolesarske enote
- gorske enote
- motorizirane enote
- mehanizirane enote
- desantne enote
- protidesantne enote
- protioklepne enote
- tankovski lovci
- padalske enote
- zračnoprevozne enote
- zračnodesantne enote
- zračnopristajalne enote
- enote stezosledcev
- izvidniške enote
- vojaška policija
- specialne sile
- logistične enote
- enote za zveze
- diverzantske enote
- enote RKBO
- minerske enote
Glej tudi
- vojaške formacije
- vojaške enote
Kategorija:Kopenska vojska
-
ja:歩兵
VojakVojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Delitev glede na
oborožene sile
- vojak (kopenska vojska)
- mornar (vojna mornarica)
- letalec (vojno letalstvo)
kopensko vojsko (specializacija)
- pehotnik
- gornik
- ostrostrelec
- mitraljezec
- vojaški policist
- specialec
- obveščevalec
- tankist
- vodnik službenega psa
- grenadir
- gardist
- konjenik
- legionar
- mušketir
- arkebuzir
- helebardist
- bolničar
- orožar
- vezist
- izvidnik
Glej tudi
- vojaška evidenčna dolžnost
Kategorija:Vojaške osebnosti
-
Bojevanje
Bojevanje je vojskovanje pod določenimi pogoji (teren, vremenski pogoji, orožje,...).
Seznam
- konvencionalno bojevanje
- nekonvencionalno bojevanje
- pehotno bojevanje
- gorsko bojevanje
- oklepno bojevanje
- urbano bojevanje
- puščavsko bojevanje
- džungelsko bojevanje
- arktično bojevanje
- amfibijskodesantno bojevanje
- letalsko bojevanje
- obrambno bojevanje
- nočno bojevanje
- pozicijsko bojevanje
- gverilsko bojevanje
- protigverilsko bojevanje
- elektronsko bojevanje
- psihološko bojevanje
- minsko bojevanje
- protiminsko bojevanje
- podvodno bojevanje
- pomorsko bojevanje
- protiletalsko bojevanje
- protihelikoptersko bojevanje
- protiladijsko bojevanje
- protipodmorniško bojevanje
- biološko bojevanje
- kemično bojevanje
- radiološko bojevanje
Glej tudi
- vojaška operacija
Kategorija:Vojskovanje
-
Kategorija:Vojaška terminologija
Ladja:: Za ostale pomene glej Ladja (razločitev)
Ládja je veliko plovilo, narejeno za plovbo po morju, reki ali jezeru. Nekoč so ladje poganjali veslači ali veter, danes pa imajo tudi motorni pogon. Ladja je običajno dovolj velika, da na sebi nosi čolne, npr. rešilne čolne.
Vrste ladij
Civilne
- Jadrnica
- Trajekt
- Tovorna ladja
- Ribiška ladja
Vojaške
: glej Vojaške ladje
Kategorija:Transport
-
ms:Kapal
ja:船舶
IzkrcanjeIzkrcanje je pomorska oblika desanta, ko amfibijskodesantne ladje prepeljejo izkrcevalno moštvo (po navadi marince, lahko tudi enote kopenske vojske) na obalo, kjer jih izkrcajo. Vojaška operacija je označena za izkrcanje, ko so potrebna posebna transportna sredstva (amfibijskodesantne ladje) za prekoračenje velike vodne površine (morje, jezero, široke reke,...).
Po navadi take vojaške operacije spremljajo še desanti v sovražnikovo zaledje ter letalsko/pomorsko bombandiranje.
Seznam izkrcanj
- seznam izkrcanj pred drugo svetovno vojno
- seznam izkrcanj druge svetovne vojne
- seznam izkrcanj hladne vojne
- seznam izkrcanj moderne dobe
Glej tudi
- invazija
- desant
Kategorija:Vojaške operacije
-
Vojaška operacija
Operacija v vojaškem žargonu označuje skupek vseh vojaških postopkov, ki se sprožijo za izvršitev danega cilja.
Delitev vojaških operacij
glede na namembnost
- ofenzivne
- defenzivne/obrambe
glede na ozemlje
- kopenske
- pomorske
- zračne
- kombinirane
Vrste vojaških operacij
- desant
- invazija
- izkrcanje
Seznam
- seznam vojaških operacij
Glej tudi
- operacija
Kategorija:Vojaška terminologija
Kategorija:Vojskovanje
-
AntikaAntíka (iz lat. antiquus, star, starodaven) pomeni v Evropi dobo pred srednjim vekom, tj. staro dobo Grkov in Rimljanov, ki traja približno od leta 1000 pr. n. št. do 5. stoletja n. št..
-
Kategorija:Zgodovina
Ladja:: Za ostale pomene glej Ladja (razločitev)
Ládja je veliko plovilo, narejeno za plovbo po morju, reki ali jezeru. Nekoč so ladje poganjali veslači ali veter, danes pa imajo tudi motorni pogon. Ladja je običajno dovolj velika, da na sebi nosi čolne, npr. rešilne čolne.
Vrste ladij
Civilne
- Jadrnica
- Trajekt
- Tovorna ladja
- Ribiška ladja
Vojaške
: glej Vojaške ladje
Kategorija:Transport
-
ms:Kapal
ja:船舶
Morje: Morje je tudi kraj pri Framu na Štajerskem.
----
Štajerskem
Mórje je razsežno območje slane vode, ki je povezano z oceanom. Izraz večinoma uporabljamo tudi za velika, po navadi slana, jezera, npr. Kaspijsko jezero, ki mu včasih rečejo tudi »Kaspijsko morje«. Veliko svetovno morje je ocean. Pri nas na primer Arktični ocean imenujemo tudi Severno Ledeno morje.
Seznam morij
- Amundsenovo morje
- Andamansko morje
- Arabsko morje
- Azovsko morje
- Bandsko morje
- Baltsko morje (Baltiško morje)
- Barentsovo morje
- Beaufortovo morje
- Bellinshausnovo morje
- Belo morje
- Beringovo morje
- Bismarckovo morje
- Celebeško morje
- Črno morje
- Čukotsko morje
- Davisovo morje
- D'Urvillovo morje
- Egejsko morje
- Filipinsko morje
- Grenlandsko morje
- Irsko morje
- Jadransko morje
- Japonsko morje
- Javsko morje
- Jonsko morje
- Južnokitajsko morje
- Karibsko morje
- Karsko morje
- Keltsko morje
- Koralno morje
- Labradorsko morje
- Ligursko morje
- Moluško morje
- Morje Laptevov
- Mrtvo morje
- Norveško morje
- Ohotsko morje
- Rdeče morje
- Rossovo morje
- Rumeno morje
- Salomonsko morje
- Severno Ledeno morje
- Severno morje
- Sredozemsko morje
- Sulujsko morje
- Škotsko morje
- Tasmanovo morje
- Tihomorsko morje
- Tirensko morje
- Vzhodnokitajsko morje
- Vzhodnosibirsko morje
- Weddellovo morje
-
Kategorija:Oceanografija
ja:海
ko:바다
ms:Laut
simple:Sea
zh-min-nan:Hái
LesLés je organski materjal, primarno se nahaja v deblih dreves ali grmovja. Suh les je sestavljen iz celuloze (40%-50%) in polceluloze (25%-30%), ter veziva imenovanega lignin (25%-30%). Rastline, ki ne proizvajajo lesa se imenujejo zelišča.
Posekan in posušen les, se uporablja za različne namene. Les je eden najpomembnejših gradbenih materialov preko celotne zgodovine človeštva, ter ima še vedno pomembno vlogo. Veliko se uporablja za izdelovanje drobnih predmetov, uporablja pa se tudi v kiparstvu. Zmlet les, »žaganje«, se uporablja pri proizvodnji papirja.
Les ima različne lastnosti in barve, glede na vrsto drevesne vrste in rastišča.
Kategorija:Materiali
Kategorija:Lesarstvo
ja:木材
MostMóst je zgrajen objekt, ki premošča reko ali dolino, preko mostu vodi cesta, železnica ali peš pot. Mostovi se razlikujejo glede na tehnologijo gradnje in uporabljeni material: kamniti, leseni,
železobetonski most. Glede na izvedbo imamo: dvižni most, pontonski most, viseči most.
Most označuje tudi stvar, ki povezuje dve različni strani nasploh.
Glej tudi
- viadukt
Kategorija:Gradbeništvo
-
ja:橋
ko:다리
ms:Jambatan
simple:Bridge
Železo
Želézo je kemijski element z znakom Fe v periodnem sistemu elementov in atomskim številom 26.
V normalnem stanju je navadna (prava) kovina.
Pridobivanje
Pomembnejše rudnine, iz katerih pridobivamo železo, so magnetit, hematit, limonit, siderit in piritni ogorki. Postopek pridobivanja lahko poteka na več različnih načinov:
- prek železove gobe (ni več v uporabi),
- taljenje in redukcija rud v plavžih (visokih pečeh), žilavenje, elektroliza za čisti Fe.
Tehnična uporaba
- lito železo
- jeklo (železo z ogljikom in dodatki)
- čisto železo kot mehkomagnetni material, v elektronkah itd.
Glej tudi
- surovo železo
- lito železo
Kategorija:Kemijski elementi
Kategorija:Kovine
ja:鉄
ko:철
ms:Besi
simple:Iron
th:เหล็ก
IzkrcanjeIzkrcanje je pomorska oblika desanta, ko amfibijskodesantne ladje prepeljejo izkrcevalno moštvo (po navadi marince, lahko tudi enote kopenske vojske) na obalo, kjer jih izkrcajo. Vojaška operacija je označena za izkrcanje, ko so potrebna posebna transportna sredstva (amfibijskodesantne ladje) za prekoračenje velike vodne površine (morje, jezero, široke reke,...).
Po navadi take vojaške operacije spremljajo še desanti v sovražnikovo zaledje ter letalsko/pomorsko bombandiranje.
Seznam izkrcanj
- seznam izkrcanj pred drugo svetovno vojno
- seznam izkrcanj druge svetovne vojne
- seznam izkrcanj hladne vojne
- seznam izkrcanj moderne dobe
Glej tudi
- invazija
- desant
Kategorija:Vojaške operacije
-
Druga svetovna vojnaDruga svetovna vojna je bil najbolj obsežen in najdražji oborožen spor v zgodovini sveta, ki je vključeval večino svetovnih držav. Odvijal se je hkrati po celem svetu in je približno 50 milijonov ljudi stal življenje. Boj se je odvijal večinoma med Francijo, Združenim Kraljestvom, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenim državam Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi.
Uvod
Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na Poljsko, končala pa 2. septembra 1945, ko se je vdala Japonska. V Evropi se je uradno končala že 8. maja s predajo Nemčije, toda v Sloveniji in na Avstrijskem Koroškem pa so boji trajali še do 15. maja.
(Za celotni pregled druge svetovne vojne glej Kronologija druge svetovne vojne)
Vojaško dogajanje
Celotna vojaško dogajanje med drugo svetovno vojno lahko razdelimo na naslednje dele:
- vojna v Evropi,
- Vojna v severni Afriki,
- Vojna za Tihi ocean in
- Bitka za Atlantik.
Politično dogajanje
Posledice
S koncem druge svetovne vojne je svet vstopil v t.i. atomsko dobo.
Najpomembnejši politični posledici druge svetovne vojne sta bili:
- razdelitev Evrope na dva dela (začetek hladne vojne) in
- ustanovitev Organizacije združenih narodov 24. oktobra 1945.
Zunanje povezave
- [http://www.archives.gov/research_room/research_topics/world_war_2_photos/world_war_2_photos.html Slike 2. Svetovne vojne] (v angleščini)
- [http://s7.invisionfree.com/DrugaSvetovnaVojna/index.php?act=idx Forum o drugi svetovni vojni]
Glej tudi
- Tretji rajh, koncentracijsko taborišče, izumi in pridobitve druge svetovne vojne.
- osebnosti druge svetovne vojne
Kategorija:Vojne
-
als:Zweiter Weltkrieg
ja:第二次世界大戦
ko:제2차 세계 대전
ms:Perang Dunia II
simple:World War II
th:สงครามโลกครั้งที่สอง
Bojevanje
Bojevanje je vojskovanje pod določenimi pogoji (teren, vremenski pogoji, orožje,...).
Seznam
- konvencionalno bojevanje
- nekonvencionalno bojevanje
- pehotno bojevanje
- gorsko bojevanje
- oklepno bojevanje
- urbano bojevanje
- puščavsko bojevanje
- džungelsko bojevanje
- arktično bojevanje
- amfibijskodesantno bojevanje
- letalsko bojevanje
- obrambno bojevanje
- nočno bojevanje
- pozicijsko bojevanje
- gverilsko bojevanje
- protigverilsko bojevanje
- elektronsko bojevanje
- psihološko bojevanje
- minsko bojevanje
- protiminsko bojevanje
- podvodno bojevanje
- pomorsko bojevanje
- protiletalsko bojevanje
- protihelikoptersko bojevanje
- protiladijsko bojevanje
- protipodmorniško bojevanje
- biološko bojevanje
- kemično bojevanje
- radiološko bojevanje
Glej tudi
- vojaška operacija
Kategorija:Vojskovanje
-
Kategorija:Vojaška terminologija
Pacifik
Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren) je največje vodno telo na svetu, saj z 179,7 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje. Razteza se od Beringovega morja na Arktiki na severu do 15.500 km oddaljenih ledenih robov Rossovega morja ob Antarktiki na jugu, največjo širino v smeri vzhod-zahod pa doseže na približno 5° severne zemljepisne dolžine, kjer sega od Indonezije do 19.800 km oddaljene kolumbijske obale. Zahodno mejo oceana pa pogosto postavljajo v Malaško ožino. V Tihem oceanu leži najgloblja točka Zemljine površine, skoraj 11 km globok Marianski jarek.
V Tihem oceanu je več kot 25.000 otokov, kar je več kot skupno število otokov v vseh preostalih svetovnih oceanih, večina od njih pa leži južno od ekvatorja (glej tudi: Pacifiški otoki).
Ob razčlenjenih obalah Tihega oceana ležijo mnoga morja, največja med njimi so Celebeško morje, Koralno morje, Vzhodnokitajsko morje, Japonsko morje, Sulujsko morje, Tasmansko morje in Rumeno morje. Malaška ožina povezuje Tihi ocean z Indijskim na zahodu, Magellanova ožina pa z Atlantikom na vzhodu.
Tihi ocean je tako poimenoval portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan, saj je bil na večini njegove plovbe od Magellanove ožine do Filipinov res miren. Vendar Tihi ocean ni vedno miren in tih. Ob njegove obale butajo številni tajfuni in hurikani, v deželah ob Pacifiškem obroču pa je polno ognjenikov in jih pogosto stresajo potresi. Cunamiji, ki jih povzročajo podvodni potresi, so opustošili mnoge otoke in izbrisali cela naselja.
Kategorija:Oceani
-
ja:太平洋
ko:태평양
simple:Pacific Ocean
th:มหาสมุทรแปซิฟิก
zh-min-nan:Thài-pêng-iûⁿ
SodobnostSodôbnost (tudi sodôbna zgodovína) je najnovejše zgodovinsko obdobje, ki se začne leta 1918 s koncem 1. svetovne vojne (konec novega veka) in ga dalje razdelimo tudi na:
- Svet med svetovnima vojnama
- Druga svetovna vojna
- Hladna vojna
- Najnovejša zgodovina
Kategorija:Čas
Vojna mornaricaVojna mornarica (VM; tudi pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Vojna mornarica je namenjena pomorskemu bojevanju, izvajanju vojaških nalog na celinskih vodah (rekah in jezerih) in obrambi obalnega pasu.
Delitev VM
Klasična razdelitev VM:
- gladinska vojaška plovila,
- podmorniška flota,
- vojno letalstvo vojne mornarice,
- obalna obramba in
- specialne sile (npr. SEAL).
Glej tudi
- vojne ladje, vojaške podmornice
- seznam vojnih mornaric, seznam bivših vojnih mornaric
Kategorija:Veje oboroženih sil
-
-
Kategorija:Pomorstvo
ja:海軍
OrganizacijaOrganizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese. Razlikujemo gospodarske organizacije ("podjetja", to je gospodarske družbe), politične (politične stranke), družbene (humanitarne, prostovoljne) organizacije ipd.. V sociološkem smislu je organizacija korelacija med sistemom moči in sistemom komunikacije.
Kategorija:Družba
-
Korpus
Korpus (angleško Corps; nemško Korps) je nestalna vojaška formacija.
Korpus sestavljajo 2-5 divizij in mu poveljuje general nad činom generalporočnika; ima med 20.000 do 50.000 vojakov.
Korpus se je pojavil leta 1805 zaradi povečanega števila vojakov med organizacijo Napoleonove vojske; takrat je imel korpus v sestavi 2-3 pehotne divizije in eno konjeniško divizijo.
Če je korpus v sestavi armade, se mu doda pridevek armadni -> armadni korpus.
Slovenska vojska nima nobenega korpusa.
Glej tudi
- korpusi NOVJ
Kategorija:Vojaške formacije
-
Armada
Armada (angleško Army; nemško Armee) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja tako taktično kot strateško bojevanje.
Armada je sestavljena iz 2-4 korpusov in ostalih prištabnih enot in ji poveljuje general oz. generalpolkovnik; ima nad 60.000 vojakov.
V slovenski vojaški zgodovini ni obstajala nobena slovenska armada.
Zgradba armade
Glej tudi
- armade druge svetovne vojne
- vojska
Kategorija:Vojaške formacije
-
ja:陸軍
ko:국방
simple:Army
Wikipedia:Articles for deletion/Toni Preckwinkle
This page is an archive of the discussion about the proposed deletion of the article below . This page is no longer live. Further comments should be made on the article's talk page rather than here so that this page is preserved as an historic record. The result of the debate was delete. However, pending the final outcome of Wikipedia:Deletion_policy/Local_politicians, it may become appropriate to recreate this article either in full or as a redirect. Rossami (talk) 07:13, 13 Mar 2005 (UTC)
((PERSONS NAME)) is a ((JOB TITLE)). Does this meet the requirements for speedy deletion, or are these the kind of article contributions Wikipedia should encourage? GRider\ talk 19:35, 24 Feb 2005 (UTC)
- The option of merging of all these articles is being discussed in Wikipedia:Deletion_policy/Local_politicians.
- Keep. An alderman for a city of 3.9 million people is in IMO. Minimal but adequate stub. If it subsequently becomes a redirect to a consolidated article, that doesn't require VfD. Just do it. Andrewa 23:52, 24 Feb 2005 (UTC)
- Delete. An alderman in a city of 3.9 million, one of a group of 50. Not good enough. -- Calton 02:07, 25 Feb 2005 (UTC)
- Delete, as per my previous votes on these aldermen. Megan1967 00:13, 25 Feb 2005 (UTC)
- Merge (and redirect) into the greater List of Chicago Aldermen. No reason to delete, no reason to keep. — ( talk) 02:34, 25 Feb 2005 (UTC)
- Merge. Alphax (t) (c) (e) 04:19, Feb 25, 2005 (UTC)
- With this minimal content, merge and redirect. Keep if expanded. Meelar (talk) 04:20, Feb 25, 2005 (UTC)
- Delete, already on the list-- nixie 05:00, 25 Feb 2005 (UTC)
- Delete: not an article. Willing to reconsider if expanded. Wile E. Heresiarch 07:52, 25 Feb 2005 (UTC)
- Delete. Not an article. ComCat 09:01, 25 Feb 2005 (UTC)
- Delete. Not notable. Jayjg (talk) 17:37, 25 Feb 2005 (UTC)
- Comment: I note that the merge and redir votes are not being counted at all in the tally box. The result of this is IMO to give a misleading view. At present IMO there is no consensus to delete, as four votes (mine to keep and three to merge) would keep the entry, as opposed to six who would delete it. This is not a terribly important article, the mechanism is probably more important. Food for thought? No change of vote. Andrewa 20:20, 25 Feb 2005 (UTC)
- Redirect to Chicago aldermen. See also Wikipedia:Deletion_policy/Local_politicians. Android79 00:53, Feb 26, 2005 (UTC)
- Delete. No evidence presented that this person meets the recommended Wikipedia:criteria for inclusion of biographies. Rossami (talk) 06:29, 28 Feb 2005 (UTC)
- Delete as yet another one of those contentless non-articles regarding Chicago aldermen. It's just a sentence. - Lucky 6.9 22:52, 1 Mar 2005 (UTC)
This page is now preserved as an archive of the debate and, like some other VfD subpages, is no longer 'live'. Subsequent comments on the issue, the deletion, or the decision-making process should be placed on the relevant 'live' pages. Please do not edit this page .
zakady sportowe witaminy Hotel in Sofia Online Casino hosting
|
|
|
| :: RELATED NEWS :: |
|
Kroatian sodan ensimmäiset pari kuukautta
Kroatian sodan taistelut alkoivat Krajinan alueella toden teolla vasta kesällä 1991, kun Kroatia julistautui itsenäiseksi. Serbien tavoitteena lienee ollut vallata Kroatia linjalla Vitrovitica-Karlovac-Karlobag, Tonavan ympäristö sekä saada pääsy Adrianmerelle, mikä tarkoittaa noin 45 prosenttia Kroatiasta. T
|
Itämerensuomalaiset kansat
Itämerensuomalaiset kansat ovat muinaisesta itämerensuomalaisesta kantaväestöstä pohjautuneita, kielellisesti ja kulttuurisesti toisilleen läheisiä kansoja Itämeren lähialueilla, pääasiassa nykyisten Karjalan, Suomen, Viron, Pohjois-Norjan ja -Ruotsin a
|
|
|
Mannerheimintie (Helsinki)
kerrostaloja Mannerheimintien varrella, 3-4 km Erottajalta]]
]
Mannerheimintie (ruots. Mannerheimvägen; ent. Nikolainkatu, Heikinkatu, Läntinen Viertotie) on Helsingin pääkatu. Se alkaa Turun ja Oulun välinen Pohjanlahden rannikkoa seuraileva Suomen maantieverkon osuus, joka alkaa Turusta ja kulkee Porin, Vaasan, Uudenkaarlepyyn, Kokkolan, Kalajoen ja | |